trasa 2021

200 (BIKEPACKING) MILJ PO SLOVENIJI

4.9.2021 ob 00:01

Mladinski dom Hodoš (Hodoš) - Šokčev dvor (Žuniči)

TRASA 2021

Štart

Mladinski dom Hodoš, Hodoš 100, 9205 Hodoš - štart) (46.841500, 16.335030)

Hodoš (madžarsko Hodos oziroma Őrihodos) je naselje na severovzhodnem Goričkem ob slovenskomadžarski meji v Občini Hodoš. Kraj je opredeljen kot območje, kjer avtohtono živijo pripadniki madžarske narodne skupnosti in kjer je poleg slovenščine uradni jezik tudi madžarščina. Kraj se je razvil na levem bregu Dolenskega potoka do njegovega izliva v Veliko Krko. Skozi naselje pelje glavna cesta in železniška proga iz Murske Sobote do mejnega prehoda Hodoš – Bajánsenye. Glavna gospodarska dejavnost v kraju je kmetijstvo; tržne presežke daje živinoreja. Prebivalstvo je pretežno madžarske narodnosti. Zaradi majhnega naravnega prirastka in odseljevanja kraj nazaduje.

https://sl.wikipedia.org/wiki/Hodoš

Mladinski dom na Hodošu

Mladinski dom je turistična posebnost v okviru katere oddajamo nočitvene kapacitete predvsem neprofitnim organizacijam, ki želijo izkoristiti možnosti turizma na podeželju in odkriti še skoraj nedotaknjeno naravo obmejnega obmonja, začutiti sveži zrak ob gozdu stran od naselja ter slišati prelepi glas žvrgolenja različnih vrst ptic.

Prostori so pripravljeni in opremljeni nadstandardno. V pritličju sta dve sobi s šestimi in ena soba z osmimi nadstropnimi posteljami. Posebej so postavljene sanitarije za fante in dekleta in v vsaki sta po dva tuša. V mladinskem domu je tudi dnevni prostor, jedilnica za 48 oseb, opremljena kuhinja in čajna kuhinja. V mansardi so štiri sobe, dve z francosko posteljo, vsaka soba ima posebej tuš z WC-jem.

V sklopu projekta Mladom + smo pridobili dodatne nočitvene kapacitete ležišč. Dva bivalnika, v vsakem je 9+2 ležišč, kopalnica in WC.

Skupna kapaciteta prostih ležišč je 28 oseb in 8 dodatnih ležišč ter v bivalnikih 22 ležišč.

Informacije o uporabi mladinskega doma lahko dobite tudi na sedežu občine in na številki: (02) 559 80 21 ali (041) 935-045.

Prisrčno vabljeni, ter obilo užitkov v našem kraju Vam želijo,

Javni zavod za turizem in promocijo občine Hodoš, Občina Hodoš in Madžarska samoupravna narodna skupnost občine Hodoš.

https://www.jztp-hodos.si/

Prva obvezna točka:

Kraj Bokrači, 9201 Puconci (46.73201, 16.19597) – odcep proti vzhodu v neposredni bližini hišne številke Bokrači 8a

Bokrači so naselje v občini Puconci. Z okrog 70 prebivalci so ena najmanjših vasi v občini. Do reorganizacije lokalne samouprave v Sloveniji so bili Bokrači vključeni v občino Murska Sobota.

Vir: Wikipedija

Obvezni odsek

Sotinski breg (Sotina, 9262 Rogašovci) – Fikšinci (9262 Rogašovci) https://ridewithgps.com/routes/35050292

Sotinski breg oz. Kugla je s 418 m najvišji vrh Prekmurja. Z vrha, na katerem se nahaja lesen razgledni stolp in na njem zvon ter križ, se nam odpre lep razgled na severovzhodno Slovenijo, del Avstrije, Madžarske in Hrvaške.

Vir: https://www.hribi.net/gora/sotinski_breg_kugla/4/1637

Fikšinci so razloženo obmejno slemensko naselje na zahodu Goričkega, oddaljeno od mesta Murska Sobota 25 km. Spadajo v Občino Rogašovci. Zahodno pod vasjo je mejni potok Kučnica, na vzhodni strani pod pobočjem pa potok Črnec.

Vir: Wikipedija

Druga obvezna točka

Kraj Lovrenc na Pohorju (2344 Lovrenc na Pohorju) – Kulturni dom Jožeta Petruna, Gornji trg 60, 2344 Lovrenc na Pohorju (na desni v smeri vožnje) (46.53696, 15.38286)

Lovrenc na Pohorju je urbanizirano, večinoma obcestno središčno naselje v severnem delu Pohorja, ki leži v Ribniško-Lovrenškem podolju, ob potoku Radoljni. Ob sotočju Radoljne in potoka Slepnice je zaselek Kurja vas. Novejši soseski sta Na Puši in Gaberca. Čeprav so možnosti za kmetovanje razmeroma ugodne, je glavna gospodarska dejavnost industrija, ki se je v preteklosti razvila zaradi obilo vodne sile in lesa iz bližnjih gozdov. Tu so bile žage, kovačije, usnjarna, steklarna in talilnica železove rude, ki so jo zaprli sredi 19. stoletja. Iz obrtnih delavnic sta nastala Tovarna kos in srpov in obrat Marlesa z žago in tovarno montažnih hiš. Čeprav so tu zaposleni tudi številni okoličani, se več krajanov Lovrenca vozi na delo v dolino, predvsem v Maribor in Ruše. Območje, kjer stoji naselje, je leta 1091 pripadlo šentpavelskemu samostanu s Koroškega. Leta 1222 je naselje dobilo sejemske pravice, leta 1381 pa se že omenja kot trg. V Lovrencu so tri cerkve. Župnijska cerkev sv. Lovrenca je iz 18. stoletja, prej je bila tu romanska stavba iz srede 12. stoletja. V južnem delu naselja stoji cerkev sv. Radegunde, sredi trga pa cerkev sv. Križa, ki ima sedanjo podobo od 17. stoletja. Visoko na temenu Pohorja so obsežna šotna barja in Lovrenška jezerca.

Vir: https://www.lovrenc.si/objava/151970

Obvezna točka je Kulturni dom Jožeta Petruna, Gornji trg 60, 2344 Lovrenc na Pohorju (na desni v smeri vožnje) (46.53696, 15.38286). Od tu naprej imate na razpolago več možnosti. Lahko nadaljujete naravnost v smeri proti Rogli. V tej smeri pričakujte makadamsko cesto, vendar solidne kvalitete. Lahko pa se obrnete nazaj v dolino in nadaljujete po katerikoli poti proti cilju.

Cilj

Šokčev dvor, Žuniči 2, 8341 Žuniči (45.48256, 15.36048)

Žuniči so naselje v Občini Črnomelj. V Žuničih je most preko reke Kolpe z mejnim prehodom na Hrvaško. Pri mostu je jez, kjer stojijo razvaline mlina. Pri vasi je stal grad Žunič, ki pa je bil porušen v 18. stoletju. Naselje leži ob cesti Črnomelj – Dolenjci – Vinica.

Vir: Wikipedija

Šokčev dvor v Žuničih predstavlja za obkolpski del Bele krajine značilen kmečki dom in je eden izmed zavarovanih kulturnih spomenikov v Krajinskem parku Kolpa. Domačija se nahaja ob vhodu v vas ob cesti Vinica – Adlešiči, od Črnomlja oddaljena 20 km. Je tip zaprte domačije, ki jo sestavljajo hiša, lopa in skedenj. Hišo povezuje zid, v katerem so vhodna vrata na dvorišče, s čimer je dvorišče zaprto z vseh strani. Hiša je restavrirana. V njej je urejena kmečka sobica, kjer si obiskovalci lahko ogledajo starinsko pohištvo, otroško zibelko, stara kmečka oblačila, domače platno itd. Drugi prostor je urejen v jedilnico s staro krušno pečjo, ki posebej vabi zaključene družbe in obiskovalce.

Vir: https://www.belakrajina.si/sl/ponudba/muzeji-in-galerije/sokcev-dvor/